-
1 no
[nəu] 1. adjective1) (not any: We have no food; No other person could have done it.) noben2) (not allowed: No smoking.) prepovedan3) (not a: He is no friend of mine; This will be no easy task.) noben2. adverb(not (any): He is no better at golf than swimming; He went as far as the shop and no further.) nič3. interjection(a word used for denying, disagreeing, refusing etc: `Do you like travelling?' `No, (I don't).'; No, I don't agree; `Will you help me?' `No, I won't.') ne4. noun plural( noes)1) (a refusal: She answered with a definite no.) ne2) (a vote against something: The noes have won.) glas proti•- nobody5. noun(a very unimportant person: She's just a nobody.) niče- no-one- there's no saying
- knowing* * *I [nou]adjectivenoben, nobedenof no account — nevažen, nepomembenno man — nihče, noben človek; kdor je vedno protino man's land — sporno ozemlje, military ozemlje med dvema frontamamilitary slang no bon — zanič, ne greno doubt — seveda, nedvomnono end — zelo, močno, silnono fear — brez strahu, brez bojaznino go — zaman, nemogočeand no mistake — gotovo, brez dvomano picnic — ni lahko, ni šalain no time — takoj, nemudoma, hitrono wonder — ni čudno, naravnono cards no flowers — fraza v angleških osmrtnicah (brez vabil za pogreb, cvetje hvaležno odklanjamo)II [nou]adverb (za or) ne; (s komparativom) nič, sploh nemilitary slang no compree — ne razumemno sooner... than — komaj... ženo more — nič več, ne več, nitino less than — vsaj, najmanj, nič manj odIII [nou]nounzavrnitev, odklonitev; parliament glas proti -
2 yea
[jéi]1.adverbda; pač, res; celó, še večwithout reluctance, yea, with pleasure — brez upiranja, celó z veseljemhe is a good, yea, a fine man — dober, celó sijajen človek je;2.glas za, pozitivni glas (pri glasovanju); pritrdilen odgovor, pritrditevthe yeas — tisti, ki glasujejo za, glasovi za -
3 ay, aye
I [ai]interjectionda, zares, sevedaII [ai]nountrdilni odgovorIII [ei]adverb Scottish poetically vselej, vedno, vsakokratfor (ever and) ay, aye — za vselej, za vedno -
4 vote
[vəut] 1. noun((the right to show) one's wish or opinion, eg in a ballot or by raising a hand etc, especially at an election or in a debate: In Britain, the vote was given to women over twenty-one in 1928; Nowadays everyone over eighteen has a vote; A vote was taken to decide the matter.) volilna pravica2. verb1) (to cast or record one's vote: She voted for the Conservative candidate; I always vote Labour; I shall vote against the restoration of capital punishment.) voliti2) (to allow, by a vote, the provision of (something) eg to someone, for a purpose etc: They were voted $5,000 to help them in their research.) izglasovati•- voter- vote of confidence
- vote of thanks* * *I [vóut]nounvolilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet; obsolete zaobljuba, vroča želja, molitevthe vote — volilna, glasovalna pravicato cast vote — glasovati, oddati glasto get out the vote — pregovoriti volilce, da glasujejoto give one's vote to ( —ali for) — oddati svoj glas, glasovati zathe Labour vote will increase at the next election — delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvahto propose a vote of thanks to the speaker — predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govornikuto put s.th. to the vote — dati kaj na glasovanjeII [vóut]transitive verb(z glasovanjem) izvoliti, izbrati ( into za kaj); izglasovati; (z glasovanjem) odobriti; figuratively smatrati, proglasitithe new teacher was voted a fine fellow — učenci so novega učitelja proglasili za sijajnega dečka; intransitive verb glasovati ( for za, against proti); izglasovati, odobriti, odločiti, predlagati ( that da)I vote we go home — predlagam, da gremo domovthey voted that the budget be accepted — predlagali so, da se budžet sprejme
См. также в других словарях:
próti — prisl. (ọ̑) 1. izraža nasprotovanje, odpor: biti, govoriti proti; glasovati proti / pred odločitvijo preudariti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti / kot vljudnostna fraza ali imate kaj proti, če prisedem 2. zastar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
planíti — in plániti em, tudi plániti em dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. nenadoma, zelo hitro a) priti, oditi: planiti iz hiše; planiti skozi vrata, v sobo / otroci so planili v vodo / v jurišu planiti med hiše / ekspr.: solze so ji planile iz oči, v oči zajokala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati iz česa majhne, drobne dele: drobiti kamenje, premog; mati je drobila žgance; suhe veje so se drobile pod nogami; seno je tako suho, da se kar drobi / drobiti kruh v kavo / drobiti lešnike z zobmi treti; pren., pesn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájati — am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nêsti — nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okólje — a s, rod. mn. okólij tudi okólj (ọ̑) stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka: prilagoditi se okolju; biti čustveno povezan z okoljem; priporočili so mu spremembo okolja; nastati pod vplivom okolja / družbeno okolje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezgetáti — ám tudi éčem [tudi rǝz] nedov. (á ȃ, ẹ) 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
švistéti — ím nedov. (ẹ í) dajati ostre, sikajoče glasove: suho listje je švistelo; brezoseb. pod nogami je švistelo / redko svilena obleka je švistela šumela, šuštela // hitro se premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: puščice so švistele okrog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
